COVID NA BALKANU

Oh, fak! Sta ti "dve besedi", ki bi opisali tokratno potovanje. Resno surfanje sva na zadnje doživela decembra na Fuerteventuri. Nikakor naju niso mogle potolažiti naše burje, zato pa je hlepenje po grškem meltemiju postajalo čedalje bolj močnejše. Ampak kaj, ko je tale covid, zafrknil letošnjo situacijo in vsa potovanja so otežena. Letalski leti se odpovedujejo, meje se čudno odpirajo in zapirajo in mentalen strah za okužbo je prisoten. Vseeno, ko si enkrat obseden z nečim, moraš to dobiti. Windsurfanje je kot mafija. Ko si enkrat del nje, ne moreš ven. Ste že slišali za to? Evo, pa naj vam povem, kaj sva prestala, da sva potešila svoje slo.

#1 OH, FAK: HRVAŠKA, PELJEŠAC

Pred petnajstimi leti ali morda več sem bila zadnjič na tem polotoku, in to s svojo 4-člansko družino. Danes je samo še 3-članska. Moje misli se rade hitro vračajo. Sploh, če so prijetne. Vsi štirje člani moje družine smo bili skupaj v šotoru v kampu Perna. Točno v tem kampu me je "manjkajoči" brat skoraj pojedel s svojimi ostrimi zobmi. Pravil mi je, da sem dobra kot čevapčič, saj je po svoji možganski poškodbi imel grozansko slo po čevapčičih. Ko se je zbudil iz kome, je jedel samo to. BALKANSKI ČEVAP. To so bili moji windsurf začetki. Z bratom, z očetom in z mamo. Čevap je ostal, samo nobenega več ni, ki bi ga pojedel.

Sem pa vseeno letos "malo" začutila brata, ko sem obiskala družinske prijatelje, ki so tam dopustovali. Oni so družina samih fantov, ki mi stojijo od rojstva ob strani. Boro nam je igral na kitaro, David se je vozil s skirojem, Dino nam je predstavil svoj novi kombi (Big Z) in Denis mi je s Havajev prinesel Hula Lulu, ki naju čuva na poti.

#2 OH, FAK: BOSNA

V mini tranzitu se lahko gre do Pelješčca skozi Bosno, ampak drugače je meja z Bosno zaprta. Malo pred bosansko mejo sva spala in sredi noči se je poleg naju parkiral Bosanec, ki si je nažigal na ves glas muziko, ki nama je postala tako všeč, da je zdaj to verjetno Bushmans hit tega poletja.

Pesem: Dua Lipa, Break my heart.

#3 OH, FAK: HRVAŠKA, DUBROVNIK

Ko pomislim na Dubrovnik spet pomislim na brata. Tam ... Točno tam sva se na obzidju slikala in se pretvarjala, da s topom streljava. In sem srečna, ker imam vesele spomine in sem prav tako srečna, ker delam nove tukaj zdaj z Žanom. Čeprav sva že zelo utrujena od vse poti, si želiva naprej... Do meltemija seveda!

*Spala sva pri pokopališču, kjer sva imela senco in čisti mir s sončnim zahodom. Večinoma smrtnih letnic na grobovih je 1991. Takrat je bila vojna in takrat sva bila midva rojena. Še vedno v Jugoslaviji, vendar ne za dolgo.

#4 OH, FAK: ČRNA GORA

Lepotica je tale Črna gora. Prvič sem jo prepotovala in videla tako lepo pokrajino, turkizno morje. Idilično! Tudi windsurf spot Ulcin sva si ogledala in vsekakor je to en kraj, kamor se bova vrnila v času "ne corone". Vendar Črna gora je popolnoma prazna. Nobenega turizma! Nobenega ... Budva ... brez ljudi. Sameva, žari od sreče, ampak nekako vseeno pogreša ljudi. Prav vidi se ji, da jih potrebuje. Covid, covid, covid! Kam smo prišli?

#5 OH, FAK: ALBANIJA

Ne vem, zakaj... Ampak Albanija me je spomnila na Maroko. S tem, da ima najlepše ceste na Balkanu, če se temu tako lahko reče. In ne samo ceste ... Meni se je gradnja hiš zdela narejena prav zame. Albanijo sva preiskala na hitro, saj v njej ne moreš ostati. Maksimalno 12 ur si lahko v njej, nato jo moraš zapustiti. Tako je pač, če si v Albaniji. Če si več kot 12 ur, potem ostaneš v njej in ne vem, kako prideš ven. Sanje covida-19... Aja! Še to, da vam povem za tiste, ki imate radi statistiko. Midva sva se na albanski cesti malo poigrala in štela znamke avtomobilov. Štela sva Mercedese in potem vse ostale.

Albanska statistika avtomobilov na cesti je: 20:12 za Mercedes, valda!

#6 OH, FAK: SRBIJA

Tranzit. Spustili so naju noter. Najverjetneje sva bila edina, ki sva iz Črne gore prečkala v Srbijo. Zelo so naju bili veseli- ha! Na carinike mislim, saj ko so videli, da je nekdo iz Slovenije prišel na srbsko mejo so si že drgnili roke. Iskali so drogo in ko so našli kokosovo moko (njim je izgledala kot kokain) so želeli analni pregled, ampak so se nekako prepričali, da je to vseeno le kokosova moka. Potem so še naprej iskali, če bi lahko kaj našli. Edino kar so pustili pri miru je bila očetova Palinka.

Med pregledovanjem kombija je pogovor šel takole:

Carinik: Ej, Slovenac šta je ovo?

Žan: To ima ona kokosov šečer.

Carinik: Pa gledaj ti šta Janez jede! Šečer od kokosa! Nije mu normalan šečer "zadosta".

#7 OH, FAK: BOLGARIJA

Končno sva prišla do Bolgarije. Dežele vrtnic in sončnic. V Bolgariji je najboljše potovati za vikend, saj so vinjete najcenejše- 5 Eurov. Ko sva prispela do grške meje pa so me seveda izbrali za test Covid-19. V vrsti sem stala vsa prestrašena, saj so mi drugi dihali in kašljali za vrat. Zakaj nobeden ne upošteva varnostne razdalje? Ne pretiravam... Bili so tako blizu, da so se me dotikali. In potem je medicinska sestra naredila svoje. Vtaknila mi je palčico do glasilk in me z njo žgečkala. Spustili so me v Grčijo. Če si pozitiven, te pokličejo. Niso me še poklicali ...

#8 OH, FAK GRČIJA- ATENE

Do zdaj sva naredila 3000 km. In zasluženo sva si privoščila toplo kopanje 200 km pred Atenami.

#9 OH, FAK: TRAJEKT 27 UR (iz Aten do otoka Rodos)

Konkretno sva utrujena, pa še k mehaniku morava, saj je začela na Kemosabiju goreti oranžna lučka. Kemosabi je tako utrujen, kakor midva. Dosti imava vsega in potrebujeva nujno ta meltemi ... Zato pa hitro na trajekt; v zapor za 27 ur in potem na ljubo destinacijo, kjer se je vsa najina ljubezen začela. V bushu.

#10 OH, YES: RODOS, PRASONISI

Parkirana! Že odwindsurfala, kar je zgodba popolnoma zase. Objem domačih Grkov in odlična Grška solata na mizi že postrežena. Se vam v kratkem javim, kaj se dogaja z Bushmani. Zdaj? Zdaj grem windsurfat, kuhat, ležat in gledat Bushmans razbojnike kako obvladajo.

* Če kdo potrebuje pomoč pri načrtovanju poti do Grčije, me kar kontaktirajte. Predlagam letalo, ker se iz dneva v dan situacije z mejami spreminjajo. Trenutno sploh ni možen vstop v Grčijo brez molekularnega covid testa, ki ga moraš sam s sabo prinesti. Velja 72 ur. Ampak to so trenutni podatki; res predlagam, da se pokliče tik pred potjo na vsako ambasado od države, v katero se potuje. Ne pozabi vprašati za vstop in izstop v te države, saj je čisto možno, da v eno lahko potuješ, ampak izstopiti v drugo ne moreš. Npr.: V Albanijo lahko greš, ampak iz Albanije v Grčijo ne moreš. Lahko pa prečkaš grško mejo skozi Bolgarijo. Vendar še enkrat. To je današnja informacija... kaj bo jutri ne vem.