LEP POZDRAV Z RODOSA

Dragi __________,

Nič pametnega nimam za napisati, razen to, da je življenje sladko in "fajn zamaščeno" z grško feto. 

Ostajam na Rodosu še vsaj 2 tedna, ker se tu 0 ne dogaja in to mi je všeč.

Berem sama sebi na glas: John Steinbeck, “Paradox and Dream” in ne gre mi iz glave:

"We spend our time searching for security and hate it when we get it."

... in res je. Celotno življenje iščemo neko sigurnost in ko jo imamo hlepimo "po še večji sigurnosti" ali pa hočemo stopiti na rob prepada. Ampak vse skupaj je videti tako, da pozabimo gledati okoli sebe. Zdaj!

HORIZONT. To je zdaj. Pogled v daljavo, ki se ne konča, saj ZEMLJA NI RAVNA. In zdaj mi je vse jasno. No, to je to magično "sranje", ki sem ti ga želela izpovedati; tisto "sranje", ki ga že predobro poznaš, pa ga pozabiš.

Trenutno imam na horizontu grško gospodinjo (na sliki ribi), ki tako srečno dela sendviče, da se meni kar smeji. Enega grem kupit in ga pojest z razgledom na modri horizont, čeprav je vse jasno črno na belem. Bye!